Najboljše stvari v življenju se zgodijo nepričakovano

Na Triglavu sem se kot pripravnik v osrednjem regijskem centru za prevzem rizika zaposlil februarja 2020, tik pred epidemijo koronavirusa. Torej še v času, ko nismo točno vedeli, kaj to sploh pomeni. Po enem letu pa lahko z gotovostjo trdim, da je epidemija koronavirusa v veliki meri zaznamovala čas mojega pripravništva, tako dobro kot tudi slabo.

Kot pri vsaki novi in pomembni stvari, sta tudi moj prvi delovni dan spremljala živčnost in pričakovanje. Varnostnica na recepciji je mojim sodelavcem sporočila, da sem prišel. Nato je pome prišel moj mentor in me odpeljal na moje novo delovno mesto.

Nato sem spoznal še svoje nove sodelavce, ki so mi pokazali, kje se nahaja ena izmed (naj)pomembnejših stvari: restavracija z malico. Oborožen z vsemi temi pomembnimi informacijami, sem se lotil proučevanja cenikov in zavarovalnih pogojev.

Brati. In obstati.

V prvih dneh moje zaposlitve sem se srečeval s povsem novimi stvarmi, področji in izrazi. Svet zavarovalništva mi je bil do takrat popolna neznanka. Počutil sem se, kot da se učim še en tuji jezik. Že takoj mi je postalo jasno, da potrebuješ ogromno znanja, preden lahko začneš zares opravljati svoje delo. Še več pa, da postaneš v tem res dober. Prva misel ob pogledu na količino gradiva, ki sem ga moral predelati, je bila zato: »Ni šans, kako?!« Potem pa sem se lotil dela in vztrajam, se učim ter napredujem še danes.

In kaj pravzaprav delam v službi kot prevzemnik rizika, da moram prej preštudirati toliko gradiva?

Prednost je v mentorstvu izkušenih kolegov

Prevzemniki rizika analiziramo in ovrednotimo riziko ter določimo višino premije pri posameznih zavarovanjih. Naša služba to počne tako pri avtomobilskih kot tudi pri premoženjskih zavarovanjih. Kdo lahko torej postane prevzemnik rizika? Prednost je vsekakor tehnična smer študija, kot je strojništvo, elektrotehnika ali gradbeništvo, a med nami so tudi diplomanti ekonomije.

Znanje se seveda s ponavljanjem in rabo v konkretnih situacijah utrdi in obstane. Nekaj, kar ti danes ni jasno, je čez nekaj mesecev že samoumevno. Zato je super, če kot pripravnik res veliko sprašuješ. Saj veste, beseda ni konj.

Poleg mentorja mi z veseljem na pomoč priskočijo tudi ostali sodelavci. Vesel sem, da se lepo razumemo in da v našem oddelku vlada pozitivna klima. Prepričan sem, da k temu pripomore tudi dejstvo, da se delovne naloge jasno razdeljene in tako vsak dobro ve, kaj mora storiti in do kdaj.

Hkrati pa drži, da se počasi daleč pride. Zdaj razumem, zakaj mi je mentor najprej dal enostavne primere, saj na teh utrjuješ svoje znanje. V enoletnem obdobju pripravništva je različnih primerov kar nekaj in čez čas si rečeš »Hej, sedaj pa že nekaj znam!« A počivati na lovorikah ne moreš, če se želiš razvijati in res napredovati. Vsak nov primer ti pokaže, česa vsega se še lahko naučiš.

Glede na to, da sem prišel v ekipo bolj izkušenih sodelavcev, je veliko medgeneracijskega sodelovanja. Tako kot oni radi priskočijo na pomoč meni pri strokovnih zadevah in dilemah, jim jaz z veseljem priskočim na pomoč, ko se pojavi kakšna bolj tehnična oziroma računalniška težava. Skupaj takšne in drugačne dileme rešujemo najhitreje in najučinkoviteje. In verjamem, da je to tudi ključ do dobrega sodelovanja med različnimi generacijami.

»Delo od doma, no ja ...«

Prav vsi, začetniki in tisti izkušenejši, smo bili postavljeni pred velik izziv, ko smo morali z danes na jutri pisarne zamenjati za domače okolje. Mojih prvih 14 dni dela od doma v marcu je bilo zelo podobnih predhodnemu delu v pisarni.

Klici preko MS Teams ter telefonski klici so zamenjali osebni stik in sprotno razlago, ki pa je v času pripravništva še kako pomembna. To je velik minus, ki pa se mu je moral vsak prilagoditi na svoj način. Zame osebno je bilo to obdobje nekoliko težje in mislim, da sem nekaj časa izgubil, kar zadeva strokovno napredovanje. V drugem valu pa je zadeva precej bolj enostavna, saj sem pred tem pridobil že kar nekaj znanja in sem pri delu veliko bolj samostojen.

Trenutno nekako 3 dni na teden delam v pisarni, dvakrat pa delo opravljam doma. Največji izziv pri kombiniranem načinu dela, od doma in v pisarni, je zagotovo prenašanje stvari in gradiva, ki ga potrebuješ za delo. Izziv je tudi, kako se doma izolirati od vseh motečih dejavnikov, kot so zvok hladilnika, prižgana televizija in podobne stvari. Potrebno je imeti kar nekaj samokontrole, na srečo pa sem se te vsaj v neki meri naučil že v času študija.

Največja prednost dela in šolanja od doma je po mojem mnenju lažje usklajevanje enega in drugega. Delo od doma mi omogoča več fleksibilnosti, tako da se lažje udeležim tudi obveznih predavanj in vaj. Tako sem ob delu uspešno zaključil tudi prvi letnik magistrskega študija. Pri usklajevanju enih in drugih obveznosti pa je seveda najbolj pomembno, da zaradi študijskih obveznosti ne trpijo službene, ki so na prvem mestu.

»Taprav Triglavan«

V času, ki sem ga do sedaj preživel s Triglavani, sem opazil, da s(m)o vsi kakor ena velika družina. Spletajo se različna prijateljstva in poznanstva. Kljub temu da trenutno večinoma delamo na daljavo, se trudimo, da ostajamo povezani, pa čeprav le prek Teamsov. Zato ob tistih dnevih, ko delam iz pisarne, še posebej cenim topel pozdrav varnostnice. To me res razveseli.

Ko pa se zalotiš, da vsepovsod opaziš Triglavov logotip, takrat pa res veš, da si pravi in ponosen Triglavan.

Matej Lahne je pripravnik, zaposlen na področju Premoženjskih zavarovanj v osrednjem regijskem centru za prevzem rizika. Hkrati je tudi študent magistrskega študija na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, smer Okoljsko gradbeništvo.