Kako nova realnost spreminja zavarovalništvo?

Koronavirus je zamajal svet. Ob zdravstvenih izzivih je ogromno tudi gospodarskih. Nekatere industrije, kot je na primer turistična, je zelo prizadel. Kako pa se z novimi izzivi soočajo zavarovalnice in pozavarovalnice v EU in drugod po svetu?

»V zavarovalnicah lahko razdelimo učinke na tri področja. Prvo so padci in volatilnost na finančnih trgih. Drugo so učinki zaradi sprememb v okolju, ki vnašajo nekaj negotovosti v ocenjevanje zavarovalnih obveznosti, predvsem glede pričakovanih prihodnjih škod iz naslova zavarovalnega portfelja, tako življenjskih kot premoženjskih zavarovanj. In tretjič, tu so še učinki neprekinjenega poslovanja,« ocenjuje stanje Mateja Slapar, direktorica službe za upravljanje s tveganji v Zavarovalnici Triglav.

Pandemija vpliva na različne segmente zavarovanj. »Gospodarstvo se je marsikje za določen čas ustavilo in začasno se je zmanjšala potreba po nekaterih zavarovanjih, na primer turističnih,« pojasnjuje Mateja Slapar. Je pa bilo zaradi omejitev na nekaterih segmentih začasno manj škodnih dogodkov. Ob takih učinkih, ki se geografsko ne razlikujejo bistveno, pa se kažejo tudi razlike posameznih trgov.

Pretresi za zavarovalnice niso nekaj novega

Za zavarovalništvo obdobje covida-19 ne prinaša povsem neznanih razmer. »Globalni šoki, ki so vplivali na zavarovalno in pozavarovalno panogo v svetovnem merilu, so se dogajali tudi prej,« pravi Andrej Maver, izvršni direktor za pozavarovanje družbe Triglav Re.

Primeri globalnih šokov so na primer posledice orkana Andrew leta 1992 in Katrina leta 2005 ali teroristični napad na newyorška dvojčka leta 2001. Letošnja pandemija je nekaj podobnega,« ocenjuje Maver. Nekatere družbe so ali bodo odkrile, da so izpostavljene temu scenariju bistveno bolj, kot so predvidevale in nameravale: preko več zavarovalnih vrst, v več državah sočasno, obenem pa še s šoki na finančnih trgih. »Londonski Lloyd’s je v eni od ocen napovedal, da bo skupen strošek pandemije – zavarovane škode, odpisi naložb, stranski učinki na gospodarstvo – za celoten trg znašal v višini 200 milijard evrov,« še dodaja Maver.

Kje se bodo škode najbolj poznale? »Globalno prihaja do večjih škodnih zahtevkov zaradi odpovedi prireditev, kot sta na primer teniški turnir v Wimbledonu ali preložitev olimpijskih iger, pri premoženjskih zavarovanjih zaradi obratovalnega zastoja ali izpada dohodka zaradi zaustavitve gospodarskih dejavnosti oz. t. i. “lock-down-a”, pojasnjuje Andrej Maver.

Finančni trgi: velika nihanja, a tudi rekordi

Pandemija pa je močno vplivala na finančne trge. Po začetnem upadu vrednosti praktično vseh delnic je sledil odboj. »V leto 2020 smo vstopili z veliko optimizma, saj je bilo svetovno gospodarstvo v odlični kondiciji. Nihče si niti v sanjah ni predstavljal takega nadaljevanja. Hitro smo dosegli zelo nizke vrednosti tečajev na borzi, ko je postalo jasno, da je virus resna grožnja svetovnemu prebivalstvu in so se zapirala gospodarstva,« opisuje dogodke Mitja Baša, pomočnik direktorja upravljanja investicijskih skladov družbe Triglav Skladi.

»Odzvale so se centralne banke, ki so sprejele ukrepe za pomoč gospodarstvu in preplavile finančne trge z likvidnostjo. S svojimi fiskalnimi ukrepi so na pomoč gospodarstvu priskočile posamezne države, prebivalstvo pa se je že do neke mere privadilo na življenje z novim virusom. Ravno zato je razmeroma hitro sledil močan odboj tečajev delnic in tudi dolžniških vrednostnih papirjev na kapitalskih trgih. Nesporni zmagovalci pandemije pa so ameriška »mega« tehnološka podjetja, vezana na e-poslovanje,« pojasnjuje Baša.

Prilagajanje je nujno

Pa se je zaradi koronakrize vedenje vlagateljev bistveno spremenilo? Mojca Ivanc, direktorica marketinga in upravljanja celostne izkušnje strank v Triglav Skladih, pravi, da ne. »Večja nihanja na trgih še vedno povzročijo čustveni odziv na razmere, saj je v takih trenutkih težko ohraniti distanco in racionalnost. Radi poudarimo, da nihanja so in bodo, saj je to zakonitost kapitalskih trgov in edina stalnica. Pomembno pa je, da z ustrezno podporo vlagateljem pomagamo, da sprejemajo preudarne odločitve. Da pomagamo racionalizirati situacijo in jih spomnimo na dolgoročni naložbeni cilj, ki ga imajo pred seboj. Vse statistike namreč kažejo, da imajo odzivi na kratkoročna nihanja na trgih skoraj po pravilu negativen vpliv na končni rezultat varčevanja.«

Poti do strank se spreminjajo in terjajo, da se podjetja temu prilagodijo. S strankami je treba še intenzivneje sodelovati in komunicirati, jim prilagajati rešitve in omogočati uporabo digitalnih orodij. »Poslanstvo zavarovalnic je ponuditi strankam varnost s prevzemom tveganj. Veliko novosti, ki so jih zavarovalnice pospešeno vpeljevale v tem obdobju, bo ostalo v zavarovalniškem delu v uporabi tudi v prihodnje. Odnos s strankami mora temeljiti na odkritosti, transparentnosti in skrbi za izpolnjevanje njihovih potreb,« je prepričana Mateja Slapar.