Dan v življenju raziskovalca prevar

Pri delu me vodi tudi instinkt. Če imam slab občutek, verjamem, da ga imam z razlogom. Običajno se izkaže, da sem imel prav.

Zavajanja, goljufije in prevare so stari toliko kot zgodovina sodobnega človeka. Finančne goljufije so se gotovo razmahnile ob pojavu prvega denarja, zavarovalniške prevare pa ob prvih možnostih zavarovanj. Kako jih preprečujemo in odkrivamo v Zavarovalnici Triglav, vam na kratko razkrijem v tem zapisu.

Od Hamurabija do danes

Že v prvem znanem Hamurabijevem zakoniku (18. stol. pr. n. št.) so bila pravila ob zavarovanju jasno določena. Kljub temu da so danes še bistveno bolj natančna, naj bi se letno zgodilo za stotine milijard evrov zavarovalniških prevar. Zanimiv je podatek ameriške zavarovalniške agencije, ki poroča, da naj bi bila podjetja in potrošniki samo v ZDA zaradi prevar ob približno 300 milijard evrov. Številke pri nas niso tako visoke, a samo v Srbiji, kjer delam in ki je v okviru Skupine Triglav bistveno manjši trg od Slovenije, smo lani odkrili za 1,5 milijona evrov prevar. Te obstajajo od nekdaj in bodo vedno obstajale. Se pa spreminjajo njihove pojavne oblike. Ob tem se kalimo tudi strokovnjaki, ki delamo na področju zavarovalniških prevar.

Ko je radovednost prednost

Že kot otroka me je zanimalo veliko reči, tako je tudi danes. Obožujem uganke in zato se pri poškodovanem avtomobilu, pokvarjenem računalniku ali med branjem vedno najraje vprašam: zakaj? Poleg mojega spraševanja ter radovednosti, ki je v meni, je tudi statistika precej neizprosna. Vsak deseti škodni primer namreč naj bi bil (neodkrita) goljufija. Zgodi se nam, da prevaro ugotovimo naknadno, ko nas za podatke zaprosi šele druga zavarovalnica. Včasih pri goljufiji na prvi pogled preprosto ni očitnih znakov prevare, se pa ta izkaže kasneje. Preprečevanje škode zaradi prevar je večplastno delo. V prvi vrsti prevare poskusimo preprečiti, ko izboljšujemo notranje mehanizme. To se zgodi, ko stranko preverimo in je ne zavarujemo, ker ima denimo zavarovanje za hišo sklenjeno že pri drugi zavarovalnici. Prepričan sem, da bolj ko delujemo preventivno, manj ljudi bo pomislilo na prevaro. Enako velja za odkrivanje goljufij, ko se poskusi prevare že zgodijo.

Od prevare do goljufije

Prvi stik s prevaro imajo običajno kolegi cenilci. Ti so na srečo zelo izkušeni. Primere, ki se jim zdijo sumljivi. mi takoj pošljejo v obravnavo. Na kaj smo pozorni? Med najpogostejše znanilce prevar sodita frekventnost primerov ali škoda, ki jo stranke prijavijo zelo hitro po sklenitvi zavarovanja. Po drugi strani se tudi nenavadni primeri kdaj izkažejo za povsem normalne. Vedno ko prevzamem primer, uporabim številna orodja za potrditev ali pa se naposled odločim in prevaro ovržem. Najpomembnejše pri našem delu je, da odidemo na kraj škodnega dogodka, kjer se pogovorimo s pričami in zavarovanci. Pri delu so pomembna tudi programska orodja, kjer pregledamo škodno dokumentacijo in javno dostopne baze. Podatke preverjamo pri drugih zavarovalnicah in državnih organih, kot so policija, zdravstvo in sodstvo. Pri odkrivanju prevar mi pomaga tudi tehnologija. Veliko sodobnih vozil je čipiranih. V čipu so shranjeni vsi podatki o tem, kdaj je avtomobil vozil, kako hitro in kje, po mestih je veliko kamer ipd. Nemalokrat naletimo na primere, ko se storilci obremenijo kar sami. Znani so nam primeri, da je kdo na družbenem omrežju oddajal v živo, ko se je zgodil škodni primer, o katerem je nato lagal.

Kdo so prevaranti?

Večina raziskovalnih primerov se hitro razjasni. Predvsem vem, da storilci niso vedno hudobci, kot si jih predstavljamo. Možnost večjega zaslužka ali finančna stiska, ko je treba popraviti težko kupljen avto, marsikoga pahneta v neracionalna vedenja. Takšne ljudi je po dokazani prevari pogosto sram, opravičijo se in umaknejo odškodninski zahtevek. Drugi bi se prepirali do onemoglosti, nekateri se v stiski celo zlomijo. Zgodi se mi tudi, da mi je za koga hudo, kakšno stranko celo tolažim. Hkrati pa ne gre nič mimo pravil. Ta so zato, da jih spoštujemo. Na stranke nikakor ne smemo kazati s prstom. Držim se pravila, da vedno izhajam iz predpostavke, da so stranke poštene, dokler jim ne dokažemo drugače. Srečam pa tudi storilce tretje vrste. Ti so organizirani in povzročijo največ škode ter so zato najnevarnejši. Dobro poznajo sodobne načine prevar, niso agresivni, a na srečanje z nami preprosto pripeljejo svojega odvetnika. Kot prednost pri svojem delu, so nedvomno izkušnje iz avtomobilske delavnice, v kateri sem pomagal očetu ter kasneje v službi cenilca. Vse izkušnje vedno pridejo prav.

Mit o poklicu raziskovalca prevar

Sodelavci si nas predstavljajo kot interno policijo. Ko jih pokličemo, se bojijo, da so kaj narobe naredili. A naš oddelek je tu le za pomoč. Skrbimo in se trudimo, da smo čim manj izpostavljeni tveganju, tako pred sklenitvijo police kot po njej. S pravili za preprečevanje prevar skrbimo, da smo varni in zaščitimo interese podjetja, s tem pa tudi sebe in naše stranke. Seveda se vsakemu lahko zgodijo napake, a prav zato, da čim bolj zmanjšujemo možnost njihovega pojavljanja, imamo ustaljene protokole. Teh se držimo. S pomočjo nadaljevank, kot je Netflixova Ozark, izjemna serija o goljufijah v majhnem ameriškem mestu, ohranjam kondicijo za razumevanje človeške psihe. Zanima me, kako ta deluje in predvsem, kaj vse je človek sposoben storiti. Zavedam pa se, da ljudi ni dobor soditi po njihovi zunanji podobi. S kolegi nas vedno zanimajo samo dejstva in materialni dokazi. Goljufija je kraja zavarovalnici in tako jo tudi obravnavamo.

Zakaj je pomembno, da smo uspešni?

Ocenjujem, da bodo prevare ali poskusi goljufij v razmerju z vse večjim številom stik ljudi še naraščali. Počitka za nas preiskovalce prevar tako zagotovo nikoli ne bo. Nepozornost tako ni razkošje, ki bi si ga lahko privoščil. Za varnost podjetja, zaposlenih in strank je bistveno, da odkrijemo čim več prevar. Denar, ki ga zavarovalnica izplača za neodkrito goljufijo, je namreč treba kriti iz drugih virov. Eden od njih je dvig premije, kar posledično plačajo vsi zavarovanci. Zato trdno verjamem, da moramo spremljati nove zavarovalne vrste in predvidevati vse scenarije, ki se lahko zgodijo v bujni človeški domišljiji. Le tako bomo lahko odkrili in preprečili kar se da veliko škode. Lani denimo nam je to kar dobro uspelo: v 133 primerih smo odkrili 61 prevar.

Mobilnost v Triglavu

Rojen sem bil v Sloveniji, višjo kriminalistično šolo pa sem končal v Srbiji. V karieri sem med letoma 2009 in 2014 delal kot cenilec/likvidator na škodah pri Triglav osiguranje v Srbiji, potem bil naslednjih pet let preiskovalec v SPORP-u (Služba za preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje prevar) za Triglav osiguranje. V okviru interne mobilnosti se mi je nato ponudila priložnost, da grem v Ljubljano, kjer sem ostal skoraj tri leta, po enakem principu mobilnosti pa spet nazaj v Beograd. Čeprav danes delo opravljam v Srbiji, se večkrat udeležim srečanj in izobraževanj v Sloveniji. Menim, da je mobilnost izjemno dobra priložnost, ker ti enostavno ponudi nove poglede na delo, novo okolje in nova spoznanja. Pomembno je, da preiskovalci prevar v Skupini Triglav ostajamo v stiku in med seboj delimo izkušnje, saj se pojavne oblike goljufij večkrat selijo po regiji. Pri delu pa me nenazadnje vodi tudi instinkt; če imam slab občutek, verjamem, da ga imam z razlogom. Običajno se izkaže, da sem imel prav.

Darko Božić je direktor službe za preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje prevar v družbi Triglav Osiguranje v Beogradu.