Brez prava ne gre

Če niste pravnik ali pravnica, velike večine nepregledno dolgih pogodb in soglasij, ki jih podpisujete, ne preberete. Pravni jezik je pač zapleten in dolgočasen. Pa je res? Da, a se ga da razložiti tako, da ga razume tudi otrok.

Ko svoje delo opišem desetletnima nečakoma, pravita, da sem bleda pisarniška miš, neprestano zatopljena v papirje in računalnik. Pa saj to ni daleč od resnice. Branje, analiziranje in iskanje rešitev so moje delo. To mi je všeč. Zavarovalništvo, področje, kjer delam, je namreč ena najbolj reguliranih in nadzorovanih panog.

Pravo ni vse, mi pa veliko pomeni

Čeprav imam v službi že kopico nalog, poleg tega pa nadomeščam kolegico na porodniškem dopustu, sem se kot diplomirani pravnik odločil za nadaljevanje študija na beograjski pravni fakulteti. Prav zdaj, ko sem spet našel čas za branje leposlovja, sem ponovno zasut s strokovnimi knjigami. Kljub temu se vseeno kdaj posvetim še čemu drugemu. Trenutno se s športom sicer ukvarjam predvsem po televiziji, a moj tekmovalni duh, ki sem ga kot študent udejanjal pri košarki, še ni pozabljen. S prijatelji se radi udeležimo kvizov, ki jih prirejajo v lokalnih gostilnah in so postali pravi hit.

Strasten pravnik, ki mu je blizu Triglavova kultura

Odnosi med nami so čudoviti. Ko sem pred dobrima dvema letoma prišel v to službo, sem se počutil nadvse dobrodošlega. Hkrati sem se od začetka zavedal, da sem slišan, upoštevan. Vselej sem čutil, da mi sodelavci zelo zaupajo. Prav to je pomembno prispevalo k temu, da sem lahko ohranjal svojo samozavest. Tisto, kar se mi zdi pomembno, je, da sem odgovoren do sodelavcev, družbe in partnerjev, da je naša komunikacija ažurna, da smo prilagodljivi. Da smo proaktivni, da nam ni tuja večopravilnost in da smo korektni do kolegov. Zavedam se, da če ne opravim svojega dela, bo ceno plačal sodelavec. Sem človek, ki odgovornosti ne prelaga na druge.

Triglav je poseben

Odnos do zaposlenih v Zavarovalnici Triglav se ne more primerjati s kulturo, ki vlada v drugih podjetjih v naši regiji. V Triglavu sta razumevanje zaposlenih in posvečanje njihovim potrebam na zelo visoki ravni, hkrati se res držimo tega, da nikoli ne ustvarjamo nepotrebne panike. Zelo redko je kaj nujno z danes na jutri. Seveda se zgodi, ampak to ni pravilo. In to je res veliko vredno. Del dobrega počutja pa je v Bosni in Hercegovini seveda kava. S sodelavci se pogosto dobimo ob kavi (moja mora biti prava turška črna, brez sladkorja in mleka).

Zdaj pa zares

Kaj sploh počne pravnik v zavarovalnici? Moja prva misel je bila, da pomaga napisati pogoje za zavarovanja. A v Banji Luki so za to odgovorni drugi. Sam pripravljam priporočila, poročila in opozorila ter predvsem veliko komuniciram z vsemi zaposlenimi. Name se namreč obračajo vsi, najpogosteje vodstvo. Kolegom pojasnjujem in osmišljam rešitve pravnih problemov ali zapletov, na katere naletijo v dokumentih in si jih sami ne znajo razložiti. Premagujem pravne izzive družbe, tudi nepremičninske spore. Skrbim, da podjetje deluje v skladu s smernicami skladnosti. Predvsem pa sem pravna podpora direktorjem, izvršnemu odboru in celi vrsti drugih odborov, katerih član sem. Srečate me lahko tudi v revizijskemu in disciplinskemu odboru, kjer sem zapisnikar in v podporo sklicevanju sej teh odborov. Pri delu mi pomagata proaktivnost in samoiniciativnost, ki kompetenci leta v Skupini Triglav nista bili izbrani kar tako. Pomagata nam, da s pomočjo smiselne strategije udejanjamo to, kar vemo, da je dobro za nas in za družbo.

Mit o poklicu zavarovalniškega pravnika

Zagotovo je mit, da smo pravniki preresni in dolgočasni. Nekateri so morda res, a zase to težko rečem. Vedno se čim bolj potrudim, da preprosto pojasnim tisto, kar morajo vsi vedeti. Prizadevam si, da sodelavcev ne obremenjujem z nepotrebnimi podatki in jim ni treba izgubljati časa za reči, ki niso njihovo delo. Nočem jim zapletati življenja. A vendar morajo nekatere pravne reči poznati. Takrat je dobrodošlo, če tudi razumejo, zakaj so potrebne.

Največ mojega dela je povezanega s tem, da upravi oziroma vodstvu svetujem, kako naj se v družbi pravno neoporečno lotijo kakšnega vprašanja ali odločitve. Predvsem je pomembno, da odgovornosti ne prelagam na druge, ampak pravočasno opozorim, če zaznam možnost za zaplete, približevanje rokov in podobno.

Sodelavci, ki jim svetujem, so vsi izobraženi in povsem sposobni sprejemati odločitve, a kleč je v podrobnostih. Če denimo neke odločitve uprave ne zasnujemo kar se da natančno, se v njej morda danes ne bodo pokazale luknje, jutri pa mogoče že. Tistemu, ki ni pravnik, se morda zdi debata o razlikovanju med besedama odpoved in razrešitev nesmiselna, a pravno je lahko med njima ogromna razlika.

Sem kot neke vrste jasnovidec, le da v rokah namesto kart držim uveljavljene in nove zakone ter predpise, ki se pogosto spreminjajo, ob tem pa globoko poznam zavarovalniški posel. Ko vse to položim na mizo, znam razbrati trenutno stanje, pa tudi možen razvoj dogodkov in zapletov v prihodnosti.

O vsem moram nekaj vedeti

Prav tu je odgovor, zakaj potrebujemo pravnike. Če nas ne bi bilo, bi lahko to imelo izjemne finančne posledice za Skupino. Vsaka neskladnost – bodisi v družbi ali v njenem odnosu s partnerji – je namreč lahko boleče kaznovana z izgubo finančnih sredstev, in kar je pogosto še hujše, z okrnjenim ugledom. Zato je za ohranitev poslovanja in ugleda Triglava ključno, da se na vsak potencialni zaplet odzovemo brez odlašanja in z največjo resnostjo.

Skupina Triglav namreč po vsej regiji uživa velik ugled. Nič čudnega. Ne le da zelo strogo sledi lokalnim zakonom in predpisom, ampak se tudi v državah, ki še niso v Evropski uniji, držimo predpisov, ki veljajo za članice. Tako denimo v Bosni in Hercegovini že upoštevamo predpis GDPR o varstvu podatkov, ki je neprimerno strožji, kot so lokalna določila. Morda bomo prav zato v regiji imeli bistveno manj težav s pristopom k EU kot druge družbe, ki tega še ne uvajajo.

Priložnost, da lahko svetujem, pomeni, da moram o vsakem področju nekaj vedeti. Učenje se zato zame nikoli ne konča. Vedno je kaj novega. Novi zakoni, nove regulative, nova področja, ki jih je treba spoznati. Celo umetna inteligenca že vstopa v svet prava. Nedavno so v Braziliji ChatGPT-ju dali nalogo, naj sestavi predlog zakona. Nihče od tistih, ki so ga prebrali, ni ugotovil, da ga ni napisal človek, zakon pa so sprejeli.

Zaradi hitrega spreminjanja situacije na trgu še kako pridejo prav izkušnje mojih kolegov iz drugih odvisnih družb, s katerimi se redno sestajam in posvetujem. Izmenjava znanja je ključna, tudi radovednost, pa čeprav za »suhoparno« pravo.

Dragan Todorović, pravnik ter samostojni strokovni sodelavec za tajniške in splošne posle v Triglav Osiguranju, Banja Luka.